Kako je Čarli prišel na vsako prikolico, koncertni oder, gasilsko veselico, gramofon, radio, TV, pa v vsak kasetofon, uho, srce in gen, vam povem malo kasneje. Pred tem se ne morem izogniti spletom dogodkov, ki so temu botrovali.
Čarli je, kot basist po pogodbi, kar 5 let sodeloval z Zabavnem orkestru RTV Ljubljana, ki je takrat veljal za najboljši orkester na prostorih bivše države. Jože Privšek je s svojim unikatnim načinom komponiranja in aranžiranja (mojster ima svoj Zid Slave na Berklee College of Music v Bostonu. Kaj pa pri nas? O tem naslednjič) in z izjemnim občutkom za uglasitev ljudi, popeljal orkester v najvišji kakovostni razred. Njegova dominacija na prostorih bivše Juge je bila nesporna, prav tako pa je bil ZORL cenjen tudi zunaj naših meja. Privšek je za nemško tržišče uporabljal pseudonim Jeff Conway, na angleškem pa je bil Simon Gale.
Čarli je, kot basist po pogodbi, kar 5 let sodeloval z Zabavnem orkestru RTV Ljubljana, ki je takrat veljal za najboljši orkester na prostorih bivše države. Jože Privšek je s svojim unikatnim načinom komponiranja in aranžiranja (mojster ima svoj Zid Slave na Berklee College of Music v Bostonu. Kaj pa pri nas? O tem naslednjič) in z izjemnim občutkom za uglasitev ljudi, popeljal orkester v najvišji kakovostni razred. Njegova dominacija na prostorih bivše Juge je bila nesporna, prav tako pa je bil ZORL cenjen tudi zunaj naših meja. Privšek je za nemško tržišče uporabljal pseudonim Jeff Conway, na angleškem pa je bil Simon Gale.
1983-1989, prva postava skupine Gu-Gu.
Posnel je kopico zelo uspešnih plošč v Nemčiji in za nekatere prejel tudi nagrade v konkurenci orkestrov. Menim, da je njegovemu uspehu botrovala tudi izredno uigrana in zvesta četica izjemnih glasbenikov in solistov, ki so dihali, pihali in udrihali kot eden.
Naj naštejem samo nekatere: Petar Ugrin, Ati Soss, Silvester Štingl, Milan Ferlež, Ratko Divjak, Dušan Veble, Pavel Grašič, Tone Janša, Jernej Podboj, Franc Jagodic in drugi.
Čarli je bil njihov soborec od leta 1978 pa vse do leta 1983. Zanimiva je njegova zgodba o pričetkih razhajanja z ZORL-om.
1983 so za potrebe nemškega trga snemali novo ploščo v Munchnu. Snemanje je potekalo od petka do nedelje. V petek so bile priprave in vaje, sobota je bila dela prost dan, v nedeljo ob 8:00 pa naj bi se pričelo snemanje. Čarli je prosto soboto izkoristil za skok do Kranja, kjer je imel svoj prvi špil s skupino, ki bo kasneje dobila ime Gu-Gu. Znano je, da je Čarli vedno rad koketiral s terasami. Že v 70-ih, ko se je vračal iz celodnevnih zagrebških snemanj, ga je pot nemalokrat vodila v Postojno, kjer je s skupino Venera igral na eni izmed teras, takrat še številnih uspešnih postojnskih hotelov. Čarli je vselej vešče krmaril med čermi, ki ločujejo zabavno od takoimenovane resne glasbe. Mnogi so mu to takrat tudi očitali, češ: “Kako sploh lahko špilaš ta jajaca?” Kot, da ne bi nihče vedel, kako mamljiva je slava, pa še hladilnik je treba s čim napolnit, da o želodcih sploh ne govorim.
Amapak vrnimo se k tisti prosti soboti. Po končanem koncertu v Kranju, se je Čarli vsedel v svojega belega Chervoleja, položil svojega Music mana na zadnji sedež in se s svojo novo življensko sopotnico odpravil na Bavarsko, snemanju naproti. Brez mobilnega telefona, garmina, poročil o stanju na cestah … Ker danes mnogi vemo, kakšna so nedeljska jutra na nemških autobanih, on pa takrat tega ni predvidel, je na snemanje prišel s 15 minutno zamudo. Lahko si predstavljate, kaj je to pomenilo za nemške delodajalce, kot tudi za vse ostale člane orkestra. Ko so je končno le prikazal pred vrati studija, v beli ladji in z novo lepotico ob sebi, mu je tedaj njegove zvezdniške muhe marsikdo zameril, predvsem pa so mu zavidali lepotico. Začeli so se meseci metanja polen pod noge in Čarli se je korajžno odločil, da zapusti sigurnost resnih glasbenih voda in se prepustil čarom zabavno glasbenih močvirij.
Naj naštejem samo nekatere: Petar Ugrin, Ati Soss, Silvester Štingl, Milan Ferlež, Ratko Divjak, Dušan Veble, Pavel Grašič, Tone Janša, Jernej Podboj, Franc Jagodic in drugi.
Čarli je bil njihov soborec od leta 1978 pa vse do leta 1983. Zanimiva je njegova zgodba o pričetkih razhajanja z ZORL-om.
1983 so za potrebe nemškega trga snemali novo ploščo v Munchnu. Snemanje je potekalo od petka do nedelje. V petek so bile priprave in vaje, sobota je bila dela prost dan, v nedeljo ob 8:00 pa naj bi se pričelo snemanje. Čarli je prosto soboto izkoristil za skok do Kranja, kjer je imel svoj prvi špil s skupino, ki bo kasneje dobila ime Gu-Gu. Znano je, da je Čarli vedno rad koketiral s terasami. Že v 70-ih, ko se je vračal iz celodnevnih zagrebških snemanj, ga je pot nemalokrat vodila v Postojno, kjer je s skupino Venera igral na eni izmed teras, takrat še številnih uspešnih postojnskih hotelov. Čarli je vselej vešče krmaril med čermi, ki ločujejo zabavno od takoimenovane resne glasbe. Mnogi so mu to takrat tudi očitali, češ: “Kako sploh lahko špilaš ta jajaca?” Kot, da ne bi nihče vedel, kako mamljiva je slava, pa še hladilnik je treba s čim napolnit, da o želodcih sploh ne govorim.
Amapak vrnimo se k tisti prosti soboti. Po končanem koncertu v Kranju, se je Čarli vsedel v svojega belega Chervoleja, položil svojega Music mana na zadnji sedež in se s svojo novo življensko sopotnico odpravil na Bavarsko, snemanju naproti. Brez mobilnega telefona, garmina, poročil o stanju na cestah … Ker danes mnogi vemo, kakšna so nedeljska jutra na nemških autobanih, on pa takrat tega ni predvidel, je na snemanje prišel s 15 minutno zamudo. Lahko si predstavljate, kaj je to pomenilo za nemške delodajalce, kot tudi za vse ostale člane orkestra. Ko so je končno le prikazal pred vrati studija, v beli ladji in z novo lepotico ob sebi, mu je tedaj njegove zvezdniške muhe marsikdo zameril, predvsem pa so mu zavidali lepotico. Začeli so se meseci metanja polen pod noge in Čarli se je korajžno odločil, da zapusti sigurnost resnih glasbenih voda in se prepustil čarom zabavno glasbenih močvirij.
1985. Gu-Gu: Ta veseli dan ali Gu-Gu Play For You.
Odloči se, da bo orkester zapustil in svojo glasbeno karijero nadaljeval v skupini Gu-Gu, za kar še danes trdi, da je to bila zanj edina prava odločitev.
V skupini so poleg Čarlija na bas kitari in vokalu bili še: Tomo Jurak, njegov glasbeni kolega iz skupine Venera na vokalu in spremljevalni kitari, Igor Ribič (ribič Pepe) na klavijaturah in vokalu, Roman Medvešek na kitari in odlični bobnar Tone Dimnik Čoč, s katerim sta že sodelovala v studijski zasedbi Zeleni Val, skupaj s Slavkom Avsenikom mlajšim in Grego Forjaničem. S to zasedbo so posneli marsikateri festival slovenske zabavne glasbe.
Z Gu-Gu posname eno malo ploščo in tri velike. Leta 1985 Čoč zapusti skupino, na njegovo mesto pa pride Marjan Vidic. Medveška na kitari leta 1987 zamenja klavijaturist Tomaž Žontar, nekdanji član skupine Pomaranča. Želeli so si na Jamajko, prišli pa so prav na vsako slovensko plesišče in le-te so izjemno uspešno osvajali vse do leta 1989, ko skupina Gu-Gu prenehala z delovanjem. Čarli s soborcem Ribičem in še dvema novima članoma, bobnarjem Mirom Čekelišem, ki je bil nekoč pri skupini Hazarad, in Sašom Dragašem na kitari, mnogim bolj znan kot Šaša Vrtnar, ustanovi novo skupino Hot, Hot, Hot, katera zelo kmalu postane spremljevalni band za njegovo zdajšno ženo Damjano Golavšek. Skupina po dveh letih usahne, vzplamti pa ljubezen, ki traja še danes. Čarli in Damjana pričneta njuno poslovno življenje zelo uspešno prepletati s privatnim.
V skupini so poleg Čarlija na bas kitari in vokalu bili še: Tomo Jurak, njegov glasbeni kolega iz skupine Venera na vokalu in spremljevalni kitari, Igor Ribič (ribič Pepe) na klavijaturah in vokalu, Roman Medvešek na kitari in odlični bobnar Tone Dimnik Čoč, s katerim sta že sodelovala v studijski zasedbi Zeleni Val, skupaj s Slavkom Avsenikom mlajšim in Grego Forjaničem. S to zasedbo so posneli marsikateri festival slovenske zabavne glasbe.
Z Gu-Gu posname eno malo ploščo in tri velike. Leta 1985 Čoč zapusti skupino, na njegovo mesto pa pride Marjan Vidic. Medveška na kitari leta 1987 zamenja klavijaturist Tomaž Žontar, nekdanji član skupine Pomaranča. Želeli so si na Jamajko, prišli pa so prav na vsako slovensko plesišče in le-te so izjemno uspešno osvajali vse do leta 1989, ko skupina Gu-Gu prenehala z delovanjem. Čarli s soborcem Ribičem in še dvema novima članoma, bobnarjem Mirom Čekelišem, ki je bil nekoč pri skupini Hazarad, in Sašom Dragašem na kitari, mnogim bolj znan kot Šaša Vrtnar, ustanovi novo skupino Hot, Hot, Hot, katera zelo kmalu postane spremljevalni band za njegovo zdajšno ženo Damjano Golavšek. Skupina po dveh letih usahne, vzplamti pa ljubezen, ki traja še danes. Čarli in Damjana pričneta njuno poslovno življenje zelo uspešno prepletati s privatnim.
1990-1992, Hot Hot Hot.
Leta 1992 Damjana posname (pred Hot, hot, hot smo jo imeli možnost slišati v skupini Kladivo, konj in voda, s katerimi izda tudi njihovo debitantsko ploščo Vidov ples) svojo prvo solistično ploščo pod Čarlijevim okriljem. Zatem pride še plošča z jazzovsko skupino Ljubljana Jazz Selection, v kateri so poleg Čarlija igrali še Miroslav Sedak Benčić (saksofon), Dragan Gajić (bobni; danes kar Drago Gajo), Dejan Pečenko (klavir) in Nino Mureškić (tolkala), kasneje pa tudi Petar Ugrin na trobenti.
Zatem izda še dve solistični plošči, kaj kmalu pa se specijalizirata za mlajše občinstvo. Znan nam je marsikateri lik, ki sta mu Čarli in Damjana vdahnila življenje (Muzikalček, Medenka, muca Kati, kužek Čarli …).
Zatem izda še dve solistični plošči, kaj kmalu pa se specijalizirata za mlajše občinstvo. Znan nam je marsikateri lik, ki sta mu Čarli in Damjana vdahnila življenje (Muzikalček, Medenka, muca Kati, kužek Čarli …).
1995, Damjana Golavšek: Rime.
Leta 2007 sta svojo uspešno glasbeno pot okronala z zmago na Slovenski popevki s skladbo Naravne sile.
Danes živita v majhni vasici Gaberje na obronkih Vipavske doline, kjer v zavetju pred burjo komponirata nove skladbe življenja.
In da le-teh ne bi pozabili, sem nekega sončnega nedeljskega popoldneva potrkal na njuna vrata, v želji, da odstremo marsikatero pajčevino, ki se je pričela nabirati v zaprašenih omarah slovenske in jugoslovanske zabavne glasbe.
Danes živita v majhni vasici Gaberje na obronkih Vipavske doline, kjer v zavetju pred burjo komponirata nove skladbe življenja.
In da le-teh ne bi pozabili, sem nekega sončnega nedeljskega popoldneva potrkal na njuna vrata, v želji, da odstremo marsikatero pajčevino, ki se je pričela nabirati v zaprašenih omarah slovenske in jugoslovanske zabavne glasbe.
A o pajčevinah in pajkih več prihodnjič.