ČARLIJEVA ZGODBA 2.

Čarlijev I Shall Be Achtung (1) je kot že velikokrat poprej ponovno botroval številnim zmečkanim rjuham. Čarli se je od vojaščine poslovil za ženo bogatejši, pa tudi njuna prva hči je kaj kmalu privekala na svet.

Prva postava skupine September, 1976-1977.

Leto 1976 se zanj prične sanjsko. Skupaj s starimi soborci ustanovi novo skupino, v kateri sta poleg Benča, Braca, Popa in Čarlija, še Petar Ugrin na violini in Ratko Divjak na bobnih. Nadanejo si ime September in prav ta postava še danes velja za eno najboljših jazz-rock zasedb na območju bivše Juge. Povpraševanje po njihovi glasbe ni zamrlo niti dandanes. Nikakor ne. Prej bi rekel, da so še popularnejši kot kdajkoli prej. V tej zasedbi posnamejo eno malo in eno veliko ploščo. Ovekovečen pa je tudi njihov nastop na Opatijskem festivalu leta 1978 v sklopu Rock večera s skladbo Domovino moja.

Ampak mi smo še vedno v letu 1976. Čarli je takrat podpisal pogodbo z glasbeno založbo Jugoton. Zaposlili so ga kot studijskega basista. Še sreča, za brate Hrvate. Čarli je s svojim unikatnim zvokom (trzalica (2)) in prefinjenim občutkom za ritmično medigro kratkih in dolgih not izjemeno doprinesel k značilnem zvoku in ritmu takozvanega “grčko-meksičkog” stila. Marsikdo se sedaj sprašuje: »Kateri stil za boga pa je to?«
Gre za nekakšen konglomerat različnih žanrov in poldnevnikov. Vzameš malo mehikanskih mariachijev in jih oplemenitiš z grškimi bouzoukiji. Dodaš kakšno klapo, par tamburic in žličico Vegete, pa že vse diši po “Lijepoj našoj (3)”.

Split – Zabavne melodije, 1985.

Boter te zvrsti je bil in še vedno je Splitski festival. Zanimiv je podatek o kvantiteti zmagovitih festivalskih uspešnic, ki jih je Čarli zabelil s svojim značilnim stilom in zvokom. Med leti 1976 in 1986 je sodeloval skoraj na vseh Splitskih festivalih, izvzemši leto 1981, ko so šefi Jugotona kazali znake Ostržkovega kompleksa (4) zaradi Čarlijevega nenadnega odhoda iz založbe leto poprej. A so kaj kmalu spozanali, da glasba ne zveni več enako kot prej in Čarli je leta 1982 zopet snemal nove hite Splitskega festivala.

Med letoma 1976 in 1986 je Čarli kot gostujoči glasbenik zmagal na 49 glasbenih festivalih (Splitski festival, Zagreb fest, Slovenska popevka, Melodije morja in sonca, Vaš šlager sezone, Popevka vesele jeseni, Beogradsko proleće, Karneval fest Cavtat, Opatijski festival). Osvojil je 7 drugih in 8 tretjih mest. Slišati ga je moč na mnogih uspešnicah slovenske in hrvaške zabavne glasbe tistega časa. Od Oliverja do Tereze. Od Sreče na vrvici do Mačka Murija. Odličen, kot najboljša voda, od zibelke do groba.

Leta 1976 se prav tako prične tudi njegovo plodovito sodelovanju s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. Zanimiva je anekdota o Čarlijevih začetnih težavah ob branju notnih zapisov. V Studiu 14 na Radiju Slovenija je z malo zasedbo, pod pokroviteljstvom Deča Žgurja, snemal novo glasbeno uspešnico. Po nekaj neuspelih poskusih je Milan Ferlež, takratni kitarist v PORL-u, protestno zapustil snemanje, češ: ”Dečo, kar sam se ukvarjaj s tem nepismenim mladeničem, jaz ga imam počasi že dovolj! ”

Čarli je to pripombo vzel izjemno resno in se v treh mesecih naučil tekočega branja not. Kasneje se je Žajfku*, za njegov izbruh iskrenosti, od srca zahvalil. 

Pa naj še kdo reče, da je sladka laž boljša kakor grenka resnica. Od laži dobiš sladkorno, grenkoba pa rojeva spoznanja. 

Ljubljana, Dnevi slovenske zabavne glasbe, 1979.

V tem času je Čarli posnel kar nekaj odličnih plošč, ki še danes veljajo za mejnike v zgodovini Jugoslovanske popularne glasbe.
Tu jih je le nekaj, vsem nam v vednost!

September: Zadnja avantura
Tihomir Pop Asanović: Pop
Time: Život U čizmama s visokom petom
Kornelije Kovač: Između svetlosti i tame
Zdenka Kovačićek: Zdenka Kovačićek
Dado Topić: Neosedlani
Ditka Haberl: Zaljubljena
Petar Ugrin: Samo muzika
Gabi Novak & Arsen Dedić: Gabi & Arsen
Oto Pestner: Pravi posao
Alenka Pintarič: Alenka Pintarič
Andrej Šifrer: Ideje izpod odeje
Zdravko Čolić: Ako priđeš bliže …

… in prav o tej sem slišal že marsikatero zgodbo.

                                                Zdravko Čolić: Ako priđeš bliže, 1977.

Sedaj vam jo bom povedal iz prve roke, tako kot jo je meni poprej zaupal Čarli.
Klavijaturist, skladatelj in producent Kornelije Kovač, znan predvsem kot vodja skupine Korni grupa, povabi Čarlija na snemanje druge plošče mladega sarajevskega pevca Zdravka Čolića. Ker se je Čolićeva debitantska plošča iz leta 1975 z naslovom Ti i ja prodala le v skromnih 50.000 izvodih, je imel Korni za naslednjo na razpolago zelo omejena sredstva. Šli so na vse ali nič. Kornelije je Čarliju namesto plačila snemanja ponudil 0'5 % od prodanih plošč. Čarli je to na prvi pogled mizerno ponudbo sprejel. A čas je pokazal, da je bila ta odločitev več kot izvrstna.
Do sedaj so plošče Ako priđeš bliže prodali že več kot v milijon izvodih. Čolić je postal legenda. Vse ostalo je že zgodovina.

In potem so prišla 80-ta, 80.000, beli Chervolet Caprice, bas kitara Music Man, skupina Gu-Gu, odhod starega, prihod novih, vojna in mir, nova žena … Pomembno je samo, da ti pride in Čarli pri tem ne zaostaja … a o tem: ko pride čas.

(1) I Shall Be Achtung: oblika prošnje, nagovarjanje k združitvi, pogosti vzklik
(2) trzalica: drsalka
(3) Lijepa naša: ljubkovalno ime za Hrvaško
(4) Ostržkov kompleks: nezadržna rast nosu – surlinizem, prepuščanje lažem – lažinitis
(5) Žajfek: Milan Ferlež je bil najbolj poznan kot dolgoletni član Big Banda RTV Slovenija, poleg tega pa je deloval še v mnogih drugih zasedbah. Vodil je Ansambel Milana Ferleža, bil je kitarist zasedbe Ljubljanski Jazz Ansambel in član Plesnega orkestra Radia Ljubljana (iz katerega se je kasneje razvil Big Band RTV Slovenija). Poleg jazza se je ukvarjal tudi z zabavno in narodnozabavno glasbo. Deloval je kot avtor glasbe in aranžer. Do leta 2001 je sodeloval tudi z Ansamblom Lojzeta Slaka.